Ilustracija

Dijaki 1.a in 1.b so ilustrirali odlomek iz knjige, ki so jo prebrali pri zgodovini (da bi še koga privabili k branju...)

Julija Križaj, 1.a

 

Tilen Kopač, 1.a

Jernej Štremfelj, 1.a

Karin Makuc, 1.a

Matevž Brenčič, 1.a

Maruša Bevk, 1.a

Saša Menard, 1.a

Mirjam Šivec, 1.b

Petra Zajc, 1.a

Tjaša Strel, 1.b

Urša Beguš, 1.a

Nina Vehar, 1.a

Plakati

Na temo človeških pravic v Aziji so dijaki 1.b ustvarjali plakate v tehniki kolaža. Na plakatih so skušali prikazati problem naše (evropske) dvoličnosti do azijskega sveta. Načeloma ne podpiramo izkoriščanja delavcev, delovnih taborišč, otroškega dela, prodaje organov, prostitucije, cenzure...itd,
po drugi strani pa vseeno kupujemo poceni izdelke, ki so izdelani v takšnih delovnih pogojih. Sicer smo v razredu govorili tudi o pozitivnih straneh Azije (kultura, vera, tradicija, narava) in naš namen ni bil kritiziranje, ampak opozarjanje in zavedanje, da se podobna situacija lahko dogaja kjerkoli, tudi pri nas.
Od ideje do skice s svinčnikom so v dvojicah prešli v tehniko kolaža, kjer so upoštevali enega izmed barvnih kontrastov, izoblikovali slogan, ki naj bi bil kratek in čitljiv, da je plakat kot celota jasen in razumljiv.

Mirjam Šivec in Nina Justin

Elizabeta Čuk in Gašper Rejc

Neja Erjavec in Carolina Petrič

Sara Kogej in Sara Bašelj

Sara Sedej in Nives Jurca

Aljaž Pavšič in Žan Menard

Tjaša Strel in Anika Bizjak

Anže Hadalin in Janez Vončina

Katja Dežela in Darja Marolt

Matija Črv in Žiga Markovič

Stop motion animacija

Tik preden sem odšla na porodniški "dopust" smo se s 1.b in 1.c lotili še animacije, ki so jo dokončali  s profesorjem informatike Nejcem Grošelj na podoben način kot prejšnje leto. Skušali so z zaporedjem fotografij ustvariti iluzijo gibanja, ki v resničnem življenju ni možna. 
Sledi povezavi:
Zelenjavna juha
Požrešni pacman
Za našim hrbtom
Vsako leto nam gre bolje...

Spet linearna perspektiva

Dijaki 1.t in 1.m so v pomladnih mesecih leta 2011 risali hodnik v enobežiščni perspektivi. Vse linije, ki so v resnici vzporedne, se stekajo v eno točko - bežišče. Ta je na horizontu - v višini naših oči. Z oddaljenostjo se vse manjša proti bežišču. Stene, vrata, klopi pri tem ostajajo čimbolj pokončne. Pri risanju so si pomagali z viziranjem, da so bila razmerja na risbi čimbolj podobna resničnim na hodniku. Dobri risarji so.

Jan Sedej, 1.t

Žan Carli, 1.m

Ana Bonča, 1.t

Domen Bizjak, 1.m

Z dijaki prvih letnikov smo v septembru leta 2011 risali hišo na Mestnem trgu v dvobežiščni perspektivi. Pomembno je bilo, da so videli dve steni hiše, torej vogal.
Linije, ki so v resnici vzporedne, se tu iztekajo v dve bežišči, ki sta zopet na horizontu, v višini naših oči, vendar vsaka na svoji strani. Proti njima se vse z oddaljenostjo zmanjšuje. Stene, okna in vrata ostanejo pokončna. Z daljšimi palčkami ali trakom šeleshamerja so si pomagali pri viziranju.

Leja Tominec, 1.b

Koblar Mateja, 1.a

Gregor Vidmar, 1.c

Adrenalin in aspirin

Že davnega leta 2011 smo šolsko leto s 1.c zaključili z dvema ogromnima molekulama adrenalina in aspirina. Pri kemiji so spoznali strukturne formule s pomočjo katerih so si predstavljali prostorsko zgradbo molekul, vrste atomov in vezi med njimi. Pri likovni umetnosti so oblikovali prostorski model, sami so se razdelili v dve skupini, se samostojno odločili za material iz katerega bodo izdelali konstrukcijo. Končano konstrukcijo so pobarvali z barvnimi spreji. Dijaki so različno pristopili k nalogi, dekleta so se zelo organizirano in marljivo lotile dela, fantje pa so velikokrat pozabili material, vendar so se vedno znašli po svoje (zelo ponosni). Rezultat sta dva popolnoma različno izdelana modela aspirina oz. adrenalina. Oba sta sicer še v enem kosu, vendar eden počasi popušča pod silo težnosti...