MIKROSVET

Sprehodili smo se skozi zgodovino slikarstva in se s 1. a in 1. c ustavili na začetku 20. stoletja v abstraktnem slikarstvu. Čeprav naj takšno slikarstvo ne bi predstavljalo ničesar realnega, smo pri motivu izhajali iz pogleda skozi mikroskop.

Pri biologiji so vsi dijaki mikroskopirali, na projekciji smo si pogledali mnogo različnih mikrostruktur, v 1. a nas je obiskala mikrobiologinja Marjeta Žonta in nam povedala veliko o nam skritem mikrosvetu. Ugotovili smo, da je realnost zelo relativna stvar. Torej, če podobe ne razumeš, še ne pomeni, da je "kr neki" ali "brezveze". Vse je odvisno od tvojega pogleda, kako gledaš, kaj vidiš... Nekaterim se je res težko osvoboditi spon vsakdanjosti. Skušali smo pozabiti na vprašanje: "Kaj pa to predstavlja?" Pričeli so z risanjem skice, določili barve, pri tem upoštevali toplo-hladni kontrast in kontrast količine ter nadaljevali s tempera barvami.

"Vrtinec"
Rok Gantar, 1.c

"Pajčevine"
Špela Štremfelj, 1.a

"Cvetje"
Patricija Čelik, 1.a

"Sončasto tkivo"

Jan Jeram, 1.c

"Microworld space ship"
Tina Kašca, 1.a

"Golgijev aparat"

Neža Gantar, 1.c

"Mutacija celic"
Ervin Černigoj, 1.c

"Zrnati endoplazemski retikulum"

Anja Strel, 1.c

"Prepletanje nitastih celičnih diferenciacij s celicami"
Anja Jereb, 1.c

"Od celice do kromosoma"
Polona Klavžar, 1.a

EKOSTRIP

Tajda Bogataj, 1.d, detajl

Z dijaki 1. b in 1. d smo se skupaj s profesoricama slovenščine, prof. Romano Kokošar in prof. Natašo Bogataj, spustili v področje stripa. Dijaki so v skupinah pisali scenarij na podlagi katerega so narisali vsak svoj Ekostrip. Zgodbe so bile med seboj zelo različne. V 1. b so izhajali iz ekozgodb, ki so jih pisali v prvem šolskem spisu, v 1. d pa je profesorica izbrala ekozgodbo Nejca Platiše, na podlagi katere so skupine lahko razvile čisto svoj scenarij. V njem so zgodbo razdelili na kadre, določili glavnega junaka in že poskušali oblikovati besedilo, ki naj bi bilo zelo kratko in jedrnato, predvsem v obliki dialoga, ki ga v stripu pišemo v oblačke. Uporabili so lahko tudi različne simbole, ki so značilni za strip (žarnica, mrtvaška glava...) Pri risanju stripa so dijaki uporabljali različne plane, od daljnega, srednjega do bližnjega, menjavali različne poglede in se trudili, da so osebe ostajale skozi dogajanje prepoznavne. Ko je bil strip narisan, so s flomastri ali s čopiči in tušem barvali črno-bele ploskve in vmesne sivine. Na koncu so oblikovali še naslovnico v istem stilu in strip speli ali zlepili. Stripe smo razstavili ob Ekodnevu v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija.

Maja Kastelec, 1.d, naslovnica

Tina Likar, 1.b, naslovnica

Anja Tušar, 1.b, naslovnica

Agnes Hadalin, 1.d, detajl

Matic Carl, 1.b, detajl

Eva Jereb, 1.d., detajl

Damjana Skok, 1.b, detajl

Tadeja Vončina, 1.b, detajl

Polona Bolčina, 1.b., detajl

Anja Tušar, 1.b, detajl

PLAKAT "Pravica otrok do zaščite"

Dijaki 1.a so v skupinah izdelovali plakate za natečaj Evropske komisije za pravosodje, svobodo in varnost "Pravica otrok do zaščite". Najprej smo se s pomočjo profesorice zgodovine in sociologije Tinkare Grilc pogovarjali o sami temi, nato so izdelali v tehniki kolaža plakat, ki z barvnim kontrastom vzbuja pozornost, ima jasno sporočilo ter kratko in čitljivo besedilo.

ILUSTRACIJA

V decembru smo si ogledali 8. bienale slovenske ilustracije v Cankarjevem domu. Vsak si je izbral besedilo, ki mu je najbolj pri srcu in nanj narisal ilustracijo. Ilustracija je vizualni opis besedila, ki naj bi nas pritegnila k branju knjige.

MUCA COPATARICA
Napisala: Ela Peroci
Ilustrirala: Jerneja Lapajne

"Mama kje so moji copati?"
"Če jih zvečer nisi pospravila, ti jih je odnesla Muca Copatarica."

POKRAJINA
Napisal: Stojan Tarapuza
Ilustrirala: Zijada Selimovič

Pokrajina je narejena iz bleska,
iz ognja, kamnja in peska,
iz trav, krav in slamic,
iz rud, grud in jamic,
iz rib, šib in gričev,
iz rek, smrek in ptičev,
iz njiv, griv in oreha,
iz svita, žita in smeha,
seveda pa še iz pogleda
skoz lečo daljnogleda.

PEKARNA MIŠMAŠ
Napisala: Svetlana Makarovič
Ilustriral: Grega Makuc

Mišmaš je za seboj zapahnil vrata,
se ozrl okoli sebe in glasno tlesknil s prsti.
In zdaj so se iz vseh kotov usule trume mišk: bele, sive, črne...

LINEARNA PERSPEKTIVA

Že septembra so se vsi dijaki prvih letnikov lotili enobežiščne perspektive, kjer se vse linije, ki so v resnici vzporedne, stekajo v eno točko - bežišče. Ta je na horizontu - v višini naših oči.

Z oddaljenostjo se vse manjša proti bežišču. Stene, vrata, klopi pri tem ostajajo čimbolj pokončne. Pri risanju so si pomagali z viziranjem, da so bila razmerja na risbi čimbolj podobna resničnim na hodniku.

Špela Štremfelj, 1.a, "Hodnik", svinčnik

Izkoristili smo lepo vreme in odšli na mestni trg, kjer si je vsakdo izbral eno hišo, ki jo je skušal narisati v dvobežiščni perspektivi. Pomembno je bilo, da so videli dve steni hiše, torej vogal.

Linije, ki so v resnici vzporedne, se tu iztekajo v dve bežišči, ki sta zopet na hotizontu, na enaki višini, vendar vsaka na svoji strani. Proti njima se vse z oddaljenostjo zmanjšuje. Stene, okna in vrata ostanejo pokončna. Z daljšimi palčkami ali trakom šeleshamerja so si pomagali pri viziranju.

Mitja Rejc, 1.d, "Hiša", svinčnik

Agnes Hadalin, 1.d, "Hiša", svinčnik

Po domišljiji so narisali stolpnice v žabji perspektivi, ki je trobežiščna. Tu se vse steka v tri bežišča, nič več ni pokončno, niti vzporedno. Vse se zmanjšuje z oddaljenostjo proti tem točkam. Po končanem risanju so si izbrali tehniko slikanja in po načelu toplo - hladnega kontrasta risbo spremenili v sliko.

Jerca Prezelj, 1.b, "Mesto v malem", barvni svinčniki in flomastri

Hana Vončina, 1.b, "Vogal ulice", flomastri

TISKANJE MAJIC

V oktobru 2008 smo z 2.a in njihovimi gosti iz Nemčije tiskali s pomočjo folij in šablon na majice v dveh ali več barvah. Majice so dijaki po končanem ustvarjanju likali dolgih pet minut.

Klavže - projektna dneva 1. a (2007-08)

Na projektnih dnevih nam je v Mestnem muzeju Idrija o delovanju in zgodovini klavž razložil Tone Zelenc, ogledali smo si fotografsko razstavo Arneja Hodaliča "Ukradeno otroštvo", na njegovih fotografijah opazovali odnose svetlobe in sence, različne plane in zgodbe, ki se skrivajo v ozadju. Nato smo se odpeljali na klavže na Idrijci, kjer so na podlagi štirih motivov (klavže, Klavžarjeva domačija, voda in gozd) dijaki fotografirali daljne, srednje in bližnje plane in pazili na kontrast svetlo-temno. Za konec so sestavili kratko zgodbo o Klavžarju, fotografirali dogajanje za fotostrip in drug dan fotografijam dodali besedilo. Istega dne so obdelali tudi fotografije vseh štirih motivov za projekcijo, ki so jo predstavili svojim sošolcem.