Že septembra so se vsi dijaki prvih letnikov lotili enobežiščne perspektive, kjer se vse linije, ki so v resnici vzporedne, stekajo v eno točko - bežišče. Ta je na horizontu - v višini naših oči.Z oddaljenostjo se vse manjša proti bežišču. Stene, vrata, klopi pri tem ostajajo čimbolj pokončne. Pri risanju so si pomagali z viziranjem, da so bila razmerja na risbi čimbolj podobna resničnim na hodniku.
Špela Štremfelj, 1.a, "Hodnik", svinčnikIzkoristili smo lepo vreme in odšli na mestni trg, kjer si je vsakdo izbral eno hišo, ki jo je skušal narisati v dvobežiščni perspektivi. Pomembno je bilo, da so videli dve steni hiše, torej vogal.
Linije, ki so v resnici vzporedne, se tu iztekajo v dve bežišči, ki sta zopet na hotizontu, na enaki višini, vendar vsaka na svoji strani. Proti njima se vse z oddaljenostjo zmanjšuje. Stene, okna in vrata ostanejo pokončna. Z daljšimi palčkami ali trakom šeleshamerja so si pomagali pri viziranju.
Linije, ki so v resnici vzporedne, se tu iztekajo v dve bežišči, ki sta zopet na hotizontu, na enaki višini, vendar vsaka na svoji strani. Proti njima se vse z oddaljenostjo zmanjšuje. Stene, okna in vrata ostanejo pokončna. Z daljšimi palčkami ali trakom šeleshamerja so si pomagali pri viziranju.
Mitja Rejc, 1.d, "Hiša", svinčnik
Agnes Hadalin, 1.d, "Hiša", svinčnikPo domišljiji so narisali stolpnice v žabji perspektivi, ki je trobežiščna. Tu se vse steka v tri bežišča, nič več ni pokončno, niti vzporedno. Vse se zmanjšuje z oddaljenostjo proti tem točkam. Po končanem risanju so si izbrali tehniko slikanja in po načelu toplo - hladnega kontrasta risbo spremenili v sliko.
Jerca Prezelj, 1.b, "Mesto v malem", barvni svinčniki in flomastri
Hana Vončina, 1.b, "Vogal ulice", flomastri 
Ni komentarjev:
Objavite komentar