Potrošništvo

Nakupovanje je za mnoge postalo nekakšna terapija v stresno hitrem svetu, v stalnem pomanjkanju časa. Hitri, intenzivni, kratkotrajni užitki zapolnjujejo notranjo praznino, ki se v tej zahodnjaški naglici veča. »Shop till you drop.«

V potrošniški (ne)kulturi je pomemben predvsem zunanji videz, ne glede na to ali je resničen ali virtualen, ne glede na ceno. V zahodnem svetu se večinoma samo še kupuje in prodaja, proizvaja se tam, kjer so stroški izdelave manjši. Ignoriramo dejstva, ki jim v svoji državi nasprotujemo - delovna taborišča, otroško delo, prostitucija, trgovina z organi, smrtna kazen, samo, da kupujemo poceni.

12-urni delavnik brez odmora, plačilo 30 centov / uro… Velike zahodne korporacije manipulirajo tako s potrošniki kot z delovno silo. Z oglaševanjem nam vzbujajo neskončno željo po »še«, dajejo vtis ogromne izbire, kvaliteta izdelkov pa se slabša. O vsem tem in še marsičem smo se pri likovni umetnosti pogovarjali in spraševali, oblikovali ideje in jih prenesli na papir.  In zdaj sprašujemo vas.

                                     

   

Ilustracija

Dijaki 1.a in 1.b so ilustrirali odlomek iz knjige, ki so jo prebrali pri zgodovini (da bi še koga privabili k branju...)

Julija Križaj, 1.a

 

Tilen Kopač, 1.a

Jernej Štremfelj, 1.a

Karin Makuc, 1.a

Matevž Brenčič, 1.a

Maruša Bevk, 1.a

Saša Menard, 1.a

Mirjam Šivec, 1.b

Petra Zajc, 1.a

Tjaša Strel, 1.b

Urša Beguš, 1.a

Nina Vehar, 1.a

Plakati

Na temo človeških pravic v Aziji so dijaki 1.b ustvarjali plakate v tehniki kolaža. Na plakatih so skušali prikazati problem naše (evropske) dvoličnosti do azijskega sveta. Načeloma ne podpiramo izkoriščanja delavcev, delovnih taborišč, otroškega dela, prodaje organov, prostitucije, cenzure...itd,
po drugi strani pa vseeno kupujemo poceni izdelke, ki so izdelani v takšnih delovnih pogojih. Sicer smo v razredu govorili tudi o pozitivnih straneh Azije (kultura, vera, tradicija, narava) in naš namen ni bil kritiziranje, ampak opozarjanje in zavedanje, da se podobna situacija lahko dogaja kjerkoli, tudi pri nas.
Od ideje do skice s svinčnikom so v dvojicah prešli v tehniko kolaža, kjer so upoštevali enega izmed barvnih kontrastov, izoblikovali slogan, ki naj bi bil kratek in čitljiv, da je plakat kot celota jasen in razumljiv.

Mirjam Šivec in Nina Justin

Elizabeta Čuk in Gašper Rejc

Neja Erjavec in Carolina Petrič

Sara Kogej in Sara Bašelj

Sara Sedej in Nives Jurca

Aljaž Pavšič in Žan Menard

Tjaša Strel in Anika Bizjak

Anže Hadalin in Janez Vončina

Katja Dežela in Darja Marolt

Matija Črv in Žiga Markovič